25.05.2020
Mo rapel mo ti pe refer Form 1 dan enn kolez apel Junior Technical School, dan Porlwi, mo ti ena 13 an. Pu gayn lide sa lepok la, mo rakont enn eleman ladan.
Lafin lane 1974, apre enn lane kolez Bhujoharry, mo mama dir mwa, “To bizen aret lekol. Mo pa pu kapav kontinie pey fiz Kolez.” Kumsa ki enn tonton dir mo mama amenn mwa fer anrezistre Lari Edith Cavel pou mo kontinie lekol, ki pa peyan. Me, mo bizin refer Form 1.
20 Me ’75 sa zur la mo ariv kot Cathedral St Louis, mo truv tigrup tigrup zanfan. Bann seki pli gran pe dir nou pa bizen rant dan lakur lekol sinon pa pu gayn sorti. Lerla mo devine ki nu pu bizin kapav sorti pu kit rezon. Zot explike:
Parski, zot dir, pu ena enn lamars pu al zwenn lot kolez akot lezot zanfan kuma mwa paran pa pe kapav pey kolez. Samem mo’nn konpran bizen mars ek lezot.
Asterla, byin apre, kan mo reflesi, mo kone ki sa ti enn solidarite etidyan.
Me seki mo kone ziska ler, kuma nu finn ariv lor pon GRNW.
Ti ena buku zelev, premie fwa mo konn sansasion marse angrup, premie fwa mo gayn gaz dan lizie, premye fwa mo galup parsi parla rod delo. Mo rapel kot Canal Dayot ti ena enn robine dan enn lakur lizinn. Laba, sakenn, nu’nn muy muswar.
Mo pa ti kone ti apel sa “enn lagrev etidyan”. Mo pa ti kone se ki nu ti pe “formil enn demand” kont sistem ledikasion inegal aktyel.
Mo aprantisaz pandan sa lepok la li’nn kontinie fer atraver Student Council. Wi. Nu ti gayn Student Council apre sa lagrev la.
Mo’nn osi al asiste reynon dan enn klib Cassis anime par bann kamarad Soley Ruz a lepok. Dan renyon mo’nn fer konesans avek dimunn kuma Yoga Appadoo ek enn frer Moonawa. Mo ti osi ariv konn Menwar, kuma tu dimunn konn li asterla. Li ti fer parti enn ti grup ki ti vinn sante, zwe lagitar anba pie mang dan lakur legliz Cassis.
Soley Ruz ti lagazet MMMSP. Kumsa ki mo’nn kone ena enn grup, profeser ek etidyan donn kur dan Samdi dan kolez Trinity kot Cathedral, apre nu zwenn dan mezon Vie Konsey, deryer Minisipalite Porlwi pou gayn bann info. Sa ti apel “Lekol Koperativ” sa.
Apre tiginn tiginn mo’nn konpran. Avek rekil, mo’nn ariv konn inpe plis lor sa lalit la. Alor, mo pa ti konpran dan moman – mo ti tro tipti – me par partisipe dan reynion apre, mo finn konn plis.
Atraver MLF ki mo finn zwenn dan sa bann up-turns dan lalit – lamars, petisyon, gran miting piblik fam dan Zardin Konpayni – e osi dan ti-reynion regilye, ki’nn permet reflesi lor kontribision tifi dan sa lalit la. Kan mo zwenn LPT plitar, mo’nn konpran linportans sa revandikasyon pu lang maternel dan sistem ledikasion, ek kan mo zwenn LALIT mo’nn konpran ki vedir enn lalit pli zeneral, enn lalit pu enn sanzman politik, ki vedir bann aki lalit lepase.
Aster mo konsian ki nanyen pa gayn lor plato, nanyen pa gayne si pena organizasion, refleksion, demand, solidarite, aksion.
Anne-Marie Sophie.
25 Me 2020.