01.04.2020
Zordi, les nu get diferan stratezi ki pe met anplas pu konbat maladi koze par Koronaviris. Kumsa nu kapav konpran zot – ena sirtu 2 diferan – e enn fwa nu finn konpran, nu pu anmezir pu konvink lezot dimunn dan nu rezo kamarad, koleg, fami, lor stratezi ki Moris finn adopte. Parski tu depann lor nu. Biro Saniter pe deza fer enn travay extraordiner “retrase-teste” kuma WHO prekonize.
Pu nu konpran diferan stratezi anplas, les nu konpran kimanyer sa nuvo maladi finn evolye depi premye mwa kan li finn aparet, e kan ti idantifye li. Li inportan pu nu rapel ki maladi la ti detekte zis le 12 Desam 2019. Apenn si ena 4 mwa lexperyans ki dimunn dan sak pei kapav servi pu fer fas. Alor nu bizin aprann vit.
Viris la inn propaze telman vit, e zordi nu bizin tir sapo ar lepep Lasinn ki zot finn resi azir osi vit ek donn nu, dan leres lemond, enn lavans. Buku lezot gran pei devlope finn depase par sa lepidemi la, e finn ena tantativ, pu ki zot evit ki blam tom lor zot, sey zet blam lor Lasinn. Ala, vre taymlayn (surs pu rekonstrir sa taymlayn la sorti depi W.H.O, BBC, NY Times, ek Wikipedia)
12 a 29 Des 2019: Finn detekte inpe ka nemoni pa-ordiner dan Wuhan, Lasinn.
30 Des: Wuhan raport sa bann ka nemoni la ar guvernman santral Lasinn.
31 Des: Lasinn raport a WHO lor sa bann ka nemoni – fini vinn par duzenn – ki pa pe kone so lakoz.
5 Zan 2020: Lasinn anonse ki viris ki pe koz nemoni la li pa ni SARS, ni MERS.
E li anons enn letid an retrospek lor sa kumansman lepidemi la
9 Zan: Lasinn idantifye viris la kuma “Novel Coronavirus” (Nuvo Koronaviris)
WHO nom li kuma 2019-nCoV, lerla apre re-nom li SARS-CoV-2
Nu tu ankor apel li “Novel Coronavirus”, e maladi ki li provoke “Covid 19”.
11 Zan: Lasinn anons so premye dese.
12 Zan: Lasinn konplet sekans zenetik koronaviris, met li dan domenn piblik pu lemond antye kapav servi.
Atraver lemond, travay resers demare pu truv tretman ek vaksin.
13 Zan: Tayland report enn ka, enn kikenn depi Wuhan.
16 Zan: Zapon raport enn ka, enn kikenn ki sorti depi Wuhan.
17 Zan: Dezyem dese dan Lasinn
USA anons test dan enn-de erport
20 Zan: Lasinn raport 139 nuvo ka maladi e enn trwazyem dese
Nu truv sa vites ki li propaze pu premye fwa
20 Zan: Sid Kore deklar premye ka (Sif zordi: 9,887 ka pozitif ek 165 dese) e
pu konpare, so landime, Lamerik deklar so premye ka.
21 Zan: Premye ka dan Lamerik (Sif zordi: 188,592 ka pozitif ek 4,056 dese)
22 Zanvye:Wuhan ena 17 dese, 547 ka pozitif; li ferm so erport ek lagar trin pu tu depar.
Tusala pu nu konklir lor de pwin:
1. Maladi Covid-19 propaze byin vit e antrenn buku maladi ek lamor.
2. Diferan stratezi adopte par Sid Kore ek par Lamerik finn donn diferan rezilta, kuma bann sif pe montre zordi:
Avek metod retrase-teste ki li finn adopte, Sid Kore zordi inn raport 9,887 ka pozitif ek 165 lamor
Tandi ki Lamerik avek so ezitasyon eski pu fer test, e so inkapasite met test an-pratik pe al fini, zordi, avek 188,592 ka pozitif ek 4,056 dese
Lamerik ena plis ki DE fwa PLIS ka ki Lasinn e li ena deza plis dese ki Lasinn.
Samem kifer LALIT dakor avek stratezi Guvernman pu enn kuvfe saniter total. Sid Kore finn teste enn tel stratezi e finn resi e mem Lasinn, ki pa ti prepare pu fer fas enn tel lepidemi, finn resi avek enn tel stratezi. Enn vilaz dan Litali inn seye, li osi, e li finn marse tandi ki leres Litali inn rant dan enn gran kriz saniter.
Nu problem avek stratezi inisyal Guvernman Moris se enn kuvfe saniter konplet selman posib si ena:
- konfyans, krwayans ferm, parmi lamas dimunn ki pu efektivman ena manze, gaz ek medsinn pu tu dimunn. Lor la, li pli fasil si ena “enn nuvo kontra sosyal” pu pli divan (Pu plis detay get “Towards a Working Class Program for the Lockdown” pibliye isi-mem le 31 Mars 2020). Tu depann lor enn lepep sofistike swiv instriksyon done par enn Rezim avek ki zot pa dakor me ki malgre tu, instriksyon la, li dan nu lintere, e stratezi la, li baze lor nu Program.
Nu ule ki lokdawn resi e nu bizin konvink dimunn avek argiman ki nu finn done lao pu ki nu bizin fer lokdawn marse. Pli vit nu resi konvink tu dimunn ki li sel fason pu mat sa lepidemi koronaviris, pli sans ena nu pu resi truv lafin sa kriz saniter la.
Lindsey Collen
pu LALIT, enn pwindevi personel.
Tradir BK