07.07.2014
LALIT salye kuraz Serzan Jaylall Boojhawon ki finn rann piblik degre represyon ki ena kont polisye, kuma limem, kan zot kumans organize pu gayn drwa form e zwenn sindika. Li finn exprim li dan enn intervyu dan enn lagazet Week-End, 29 Zin, 2014.
LALIT byin truble ki pankor gayn drwa pu polisye form enn sindika pu asir zot drwa, antan ki salarye. Li enn aberasyon. Ponpye ek Gard Prizon inn reysi gayn sa drwa la. Ler inn vini pu tir pwa sa yerarsi sir-pwisan depi lor ledo tu sa polisye par milye, ki suvan sibir imilyasyon ek arselman dan travay depi bann su-sef ek sef yerarsik.
Se nu larzan, larzan piblik, ki pey bann polisye, e nu tu ti bizin exzize ki dimunn ki peye ar nu larzan ena ful drwa protez zot kont abi ki sistem “wage slavery” inevitableman amene.
Rezonnman LALIT
1. Travayer dan tu sekter travay, e sa inklir polisye, bizin kapav revandik kondisyon travay konvenab pu zot-mem. Zot bizin kapav revandike pa zis kote lapey, me osi kote transpor pu return lakaz aswar tar, fasilite repo kan ena long lertan travay, limitasyon lor sirsarz travay, anpes ki polisye sibir langaz abizif depi zot sef, pu tir sonet alarm kan ena izolasyon extrem dan travay, pu protez travayer depi lord tro brit ek tro danzere dan lantrennman fizik, etc. Kan polisye revandik meyer kondisyon, sa inplik fer respekte lalwa travay existan e lezot lalwa deza existan, plis li inklir osi organize pu propoz nuvo lalwa pu inklir nuvo drwa dan travay. Sa, se de rol dipin-diber enn sindika. Tu travayer bizin ena sa drwa la.
2. Dan institisyon lapolis zordi, kuma dan sertin lezot institisyon dayer, ena koripsyon sistemik. Tultan ena posibilite koripsyon dan enn sekter kuma lapolis kot sak polisye ena buku marz-de-manev e, par natir so travay, byin suvan li oblize ena sa marz-de-manev lor degre riger ki li servi pu ennfors diferan lalwa. Sa koripsyon la, ansam ek sa posibilite konstan koripsyon, li rann li inperatif ki ena enn lorganizasyon kuma enn sindika, pu ede dan lalit kont koripsyon. Se sindika ki donn posibilite nerport ki polisye individyel pu li dibut kont koripsyon ki byin suvan, pu li sistemik, inplik so siperyer dan yerarsi. Enn sindika donn polisye ki denons koripsyon enn sertin proteksyon kont pinisyon arbitrer depi so bann siperyer inplike dan koripsyon la.
3. Enn sindika lapolis li osi reprezant enn sertin proteksyon kont avennman gradyel enn leta polisye. Li permet polisye expoz, par exanp, britalite polisyer pli fasilman. Li osi permet polisye, antan ki sitwayin, azir dan lintere lepep ki li sipoze pe proteze.
Dayer, enn sindika polisye, ti pu ede pu eklersi tu sa problem ki pe devwale dan sa sekter la, kan bann polisye pe sinpleman rod revandik drwa ordiner pu reyni dan enn lasosyasyon, setadir dan enn sindika.
LALIT finn deza inskrir “Drwa pu Polisye Form Sindika” dan so PROGRAM politik, e nu pe milite pu sa drwa la vinn enn realite pu tu polisye. Alor, LALIT sutenir demand bann polisye a-la-baz pu revokasyon Seksyon 17 Police Act ki anpes polisye sindike.
Premye Minis Ramgoolam, antan ki Minis Interyer, bizin asire ki sa represyon kont polisye ki pe organize pu drwa fer sindika arete imedyatman.
Rajni Lallah, pu LALIT, 30 Zin 2014.