09.02.2008
Zordi nu ena plezir pibliye diskur Ally Hosenbokus, enn de bann dirizan LALIT, lor LALIT so pozisyon lor kestyon "Lekolozi", sirtu so lyen ek lekonomi. Dime nu pu eplod diskur Alain Ah-Vee lor lafors ek febles bann lorganizasyon klas travayer. Ala papye Kamarad Ally:
Konsep lekolozi li byen nuvo. Li dat depi apepre 60 an. Anfe si nu get byen li'nn kumans popilarize antanki enn mo byen resaman, amezir ki dimunn inn konsyan ki bul later an danze akoz resofman planet ek tru dan ozonn. Ziska tu dernyerman buku dimunn, kan zot koz lekolozi, zot nek pe koz lor kimanyer pa bizin zet sak plastik uswa lezot sanzman konportman individyel ki dimunn bizin fer. Zordi sa finn inpe sanze.
Lane dernyer nu'nn truve ki IPCC (Inter-Governmental Panel on Climatic Change) - dan lekel ena 5 Morisyen - ek Al Gore finn gayn Pri Nobel Lape pu zot travay ki konsern lekolozi. Sirman dimunn pu poz kestyon "Abe, ki relasyon eski lekolozi kapav ena ar lape?" Dan fim Al Gore limem "An Inconvenient Truth" (LALIT ti organiz bann sesyon kot nu ti get extre e ti diskit fim-la, ek so mankman osi) nu kapav gayn enn hinnt lor lyen ant sa de la. Anfe bann diferan konsekans resofman bul later ena telman lefe lor klima dan diferan landrwa ki, par exanp, li pu obliz dimunn buze depi kot zot ete pu al dan bann lezot plas antan ki refizye (e la nu pe koz par santenn milye dimunn, kitfwa mem par milyon), e sa, a sontur, pu kree enn debalansman ekonomik dan plas kot akeyir bann refizye akoz enn mank resurs, ek par konsekans sa pu riske kree bann konfli ek lager.
Sosyete imen zordi li enn sistem ki si enn but afekte li kapav ena so lefe lor lezot but, e se zis refleksyon aprofondi lor kot nu pe ale ki nu kitfwa kapav sanz kitsoz si, apre sa refleksyon, nu amenn bann aksyon apropriye ek dan enn fason global. Lekolozi li parey. Anfet letid ekolozi vedir kan get interaksyon ki bann lorganism vivan ena ant zot mem ek ant zot ek zot lanvironman. Kan lekolozi an danze, kuma rapor depi IPCC demontre, so difikilte vini pu kone ki aksyon ki apropriye, e mem kan u kone ki apropriye, li byen difisil pu amenn li dan enn lemond kapitalis kot preske partu ena konpani prive ki amenn zot lobi pu met divan zot bann "vested interest" individyel zis pu profi imedya.
Dan enn lot kote sertin syantis pe truve ki danze la li byen pli gran ki piblik ti panse. Enn parmi, James Lovelock, inn ekrir enn liv popiler ki apel "The Revenge of Gaia", ki vedir 'Vanzans mama bul later', kot Gaia vedir bul later, an tan ki enn organism vivan par li mem (avek so plant, zanimo, ler, later ek lamer ki reprodir zot mem ek zot sistem) ek non pa enn but ros; li dir so espes 'sistem iminiter' pe defann limem kont limanite pu so sirvi, e so konsekans lor limanite - parski limanite ki pe met li antanki enn organism an danze - li pu byen nefast.
Enn lot pwin Lovelock pe provok buku diskisyon partu dan lemond. Li poz kestyon eski devlopman sutenab, kuma enn konsep, pu sifi pu nu sap numem? Non, Lovelock parmi sa bann dimunn ki dir ki devlopman sutenab inn depase par 20 banane. Li tro tar asterla, li dir. Li dir bizin aret seki dan nu sosyete nu apel 'krwasans', bizin al pli lwen ki sustainable development ek met aryer depi konsep devlopman. Lor enn lot nivo, li dir kitfwa mem bizin konsider lenerzi nikleer kuma enn alternativ imedya interimer pu prodiksyon lenerzi, ziska ki devlop lenerzi soler, vag, etc, telman li irzan pu aret servi karbiran fosil. Parski si nu get bann fakter ki pe plis afekte lekolozi, pli grav ladan ena se prodiksyon lenerzi, ki li prodiksyon elektrisite apartir dyezel, sarbonnter ubyen bagas, uswa pu veykil kuma loto, avyon, bato ets, servi lesans u dyezel. Li pa krwar limanite pu extermine par kriz klimatik, me li predir ki sivilizasyon pu disparet, e pu res enn-de band isi-laba.
Me, valer di zur, kontribisyon dan emisyon gaz karbonik bann zil ki form parti Repiblik Moris (Moris, Rodrig, Agalega, St. Brandon), li byen tipti. Pu Diego Garcia, nu bizin pran kont! Mem si nu konpar li par tet dabitan ar Lamerik uswa Lasinn li byen minim. Me lefe resofman klimatik lor lavi dan tu lil Moris li riske imans. E Moris kapav - akoz li an form plizir lil, anture ar dilo, avek buku soley - fer resers e vinn enn lider kote lekolozi.
Bann devlopman ki sistem kapitalis ek so bann ideolog pe prone, met nu, klas travayer dan enn take. Enn kote ena lanplwa (ek travayer depann lor lanplwa ki "misye la" aksepte donn li dan sa sistem la) ek lot kote ena destriksyon lanvironman kot klas travayer limem li pu premye pu sufer de so bann lefe, dan kalite travay ki pe donn li. Par egzamp kan nu get IRS ek Lotel partu, ideolog kapitalis dir ena profi (pu zot mem), ena devlopman, ek ena travay. Li vre ena travay. Li vre nu fye lor li, pur lemoman, pu viv. Lot kote bann ekolozis dir ena danze dilo dan rezervwar ek suteren riske fini lor terin golf ek pisinn (ek an fet gayn lemet kan dimunn tro sufer mank dilo), ena destriksyon lagon ek dimunn pa pu gayn akse a bann zoli plas. Seki zot dir li vre.
Enn lot legzamp seki kan, dan enn landrwa ena devlopman dan sistem aktyel, kot enn lizinn ki pe polye so lanvironman, nu gayn konfli ant dimunn ki pe sibir polisyon ek dimunn ki pe gayn enn travay dan sa lizinn la, sakenn a son tur fer manifestasyon. (Aster patron usi konn organiz manif lor sime, atrever dimunn kuma Malenn Oodiah. Lane dernyer nu'nn truv sa a plizyer repriz dan bann lagazet. Ala konfli ki ena ant lekonomi kapitalis ek ekolozis, ek klas travayer pa truv limem, pu le moman (malgre ki li dan so lintere a lonterm) dan enn pozisyon kot li kapav sayd limem ar ekolozis ful. Anfet travayer, si li gayn kontrol prodiksyon, li kapav definir devlopman lor baz ekolozi, e ekolozis pu sayd ar li.
Me ki lafors politik ki kapav fer enn form rezistans a sistem kapitalis kan li rwinn lanvironnman? Li sertennman pa parti politik kuma MMM, PT, MSM ki zot zot dikte konpletman par zot bann bayer de fon respektif, setadir burzwazi ki pe pronn sa devlopman devastater la. Li pa non pli Les Verts (ki malgre so nom byen rar tann li koz lor lekolozi, me pozisyon kominal sa li ena). Dan so kumansman MR, ek asterla Jack Bizlall, individi kuma Georges Ah-Yan, uswa Rezistans ek Alternativ vini de tanzantan lor bann problem byen spesifik ek lokalize konsernan terin golf lor Liloserf uswa pli resaman Zardin Botanik ets, e la zot rezwenn par bann ONG ekolozis kuma SPACE alepok, ECO-SUD, Nature Watch ki zot usi zot vini-ale lor sertin isyu, avan zot paret fonn. Me okenn dan sa bann lorganizasyon pa prezant enn program suteni ek lor letan. Anfet suvan zot pozisyon pa get sityasyon la an antye, alor parfwa li al ziska riske vinn anfaver enn sekter klas kapitalis kont enn lot (kapital Malezyen uswa Franse pu vann kuran ar CEB), uswa kontribye pu met 2 grup klas travayer an konfli.
Par kont ena enn plas santral pu lekolozi dan kanpayn Pu enn Politik Ekonomi Alternativ ki LALIT pe amene. Nu kanpayn anfet ti deklanse apartir enn premye dokiman ki nu finn pibliye lor prodiksyon lenerzi, Li ti apel Kanpayn otur Prodiksyon Agrikol, Agro-Indistriyel ek Elektrisite, Zin 2003. Nu program lor Lekolozi ek Lanvironman ti sorti an Oktob 2003.
Ek dan vizyon LALIT pu enn Politik Ekonomik Alternativ, kreasyon lanplwa ki fer dan respe lanvironman, li enn dan bann prinsipal bi ki pu atenn. An fet dan LALIT nu panse ki expansyon lindistri turism ek IRS pa zis par zot mem pe apropriye ek pe detrir sa lanatir ki nu ena, me zot usi pa pu kree ase lanplwa. Sa somaz grav pu pus sertin dimunn rant dan aktivite ekonomik ki pu plis met an danze lafonn ek laflor. Alors bann demand LALIT li pa zis enn bann lalis kuma lalis komisyon pu aste bazar ki konsern lekolozi dan enn vakyum, me li get lekolozi antanki enn antye ansam avek lekonomi limem. Nu program konsern kreasyon lanplwa dan agro-indistri, pu ki o mwin nu kapav fer fas a peniri alimanter ki pe afekte lemond akoz buku prodiksyon agrikol mondyal pe shifte ver prodiksyon lenerzi (bio-karbiran). Nu program konsern akse a bann zoli plas natirel pu tu dimunn, pu ki pa kree enn alyenasyon ant dimunn ek so lanvironman. Li konsern dezarmeman nikleer (LALIT ki finn amene kont baz militer Diego pandan 30 an form parti ladan) ek fermtir baz ek aret lager. Nu program baze lor lefet ki devlopman enn lagrikiltir prop, li propis dan bann zil Moris akoz klima ek akoz zot izolasyon par lamer depi kontaminasyon OZM, kot Moris ek Rodrig kapav vinn enn legzamp pu lemond kuma prodir bon manze san ki lagrikiltir limem vinn enn danze pu nu lagon ek nu lamer, ki an fet enn byen gran proporsyon nu teritwar. LALIT so bann demand dan program lor Lekolozi ek Lanvironman an Oktob 2003 inklir demand byen kler e net konsernan pozisyon ki leta Moris bizin pran lor lesikye mondyal. Parmi, ena remiz an kestyon TRIPS (Trade-Related Intellectual Property Rights) dan WTO konsernan OZM. Ena osi demand a Guvernman pu li aret kaptile divan lobi miltinasyonal finansye, e inisye e sutenir aksyon internasyonal kont polisyon.
Anfet, klas travayer ena enn rezon anplis pu vinn o-puvwar: pu sov planet depi destriksyon par burzwazi. Li enn laliyn ki kapav ris lezot klas ar klas travayer kont kapital.
Ally Hosenbokus
Fevriye 2008
Wikipedia: Sustainable development li enn prosesis sosyo-ekolozik ki karakterize par donn dimunn seki zot bizin pu viv, e protez lanvironman natirel, indefiniman. Lyen ant lanvironman ek devlopman ti globalman rekoni an 1980, kan International Union for the Conservation of Nature (Komisyon Internasyonal pu Konservasyon Lanatir) pibliye World Conservation Strategy ek inn servi term "sustainable development". Konsep la vinn dan itilizasyon pli zeneral apre piblikasyon rapor Brundtland Commission an 1987 - ki avan ti apel World Commission on Environment and Development (Komisyon Mondyal lor Lanvironman ek Devlopman). Inisye par Lasanble Zeneral Nasyon Zini, Brundtland Commission met patant lor definisyon ki itilize pli suvan kuma developman ki "zwenn bezwin zenerasyon prezan san met an danze kapasite zenerasyon fitir pu gayn seki zot bizin". Malgre ki li paret byen bon, sa definisyon la finn zwenn buku antagonism ek disonans kognitiv.